Sljubezenska zbornica za biologijo je v dveh letih porabila osem milijonov evrov za raziskavo sip. Prišli so do šokantnega odkritja, katerega so potem preprosto pometli pod preprogo. V bistvu niso nikoli raziskovali sip. Dr. Štefan Tuna, glavni raziskovalec se je obrnil na medije in hotel razkriti celotne rezultate raziskave, pa si je premislil, se ponovno odmislil itd. V medijih se je znašel članek ali dva, ampak takrat je Dr. Tuno popolnoma zasenčila neka druga tema. Dosti bolj je bilo aktualno zasebno življenje pevke ki je popevala par let nazaj in ni bila kaj dosti uspešna pri tem, sedaj pa se je popolnoma odmaknila iz zvezdniških žarometov.
Tuna je obupal in na kratko povzete rezultate in misli stlačil v steklenico, katero je vrgel v morje. »Iz morja si in v morje se povrni,« je dejal ob metu. Steklenica je verjetno preplula sedma morja, preživela neurja in piratske napade, da ne govorimo o morskih pošastih iz najbolj globokih kotičkov oceanov. Usoda je hotela da sem steklenico našel jaz.
Enkrat po končanem žuru sem se iz Portoroža odpravljal proti Piranu. Točno se vsega spominjam, kot bi bilo včeraj. Hodil sem mimo Bernardina, kjer je označena kolesarska pot z rdečimi črtami. Rahlo sem bil vinjen, zato sem sledil eni črti podobno kot Dorothy iz Kansasa.
Ok, naj bo. Pijan sem bil ko svinja! Glava naravnost dol, pogled v črto da sem sploh lahko hodil naravnost. Grem po vseh štirih sem si dejal, bo varno, hitreje in ceneje, pa še mimoidoči me ne bodo videli da sem nasekan do konca. Sliši se dosti bolj preprosto kot dejansko je. Dve roki, dve nogi in črta. To pomeni štiri okončine in ena črta. Po 15 minutnem premisleku sem spoznal da je najbolje če ne hodim po črti, ampak hodim tako da je črta med mojimi okončinami, na sredini. Prvih sedem, recimo temu korakov, sem premagal z hitrostjo dveh metrov na štiri minute. »Do juter bom doma!« Pol je pa pizdarija ratala, ko sem bil tako na vseh štirih in buljil z sklonjeno glavo v črto da mi ne pobegne. V glavo mi je udaril old friend Alko. Normalno, začel sem videti dvojno. Iz dveh rok so nastale štiri, iz dveh nog so tu sedaj štiri, pa tista črta je tudi dvojčico dobila. Kako naj človek potem ko ni mogel delovati z dvema okončinama in eno črto, deluje z osmimi okončinami in dvema črtama. Obupal sem nad tem načrtom in se raje valjal. Še ena genijalna ideja. Če je po vseh štirih hitreje, bolj varno, ceneje in te mimoidoči ne obsojajo zaradi opitosti, je valjanje vse to, plus zraven še izkoriščaš vrtenje Zemlje, kar pomeni dvakratni izkoristek hoje po štirih.
In potem sem jo zagledal, kako se mi je prikazala ko sem to najmanj pričakoval in jo najbolj potreboval. Ne, ni bila Devica Marija! Bla je flaša! Potem ko sem deset minut ugotavljal ali je za piti ali ne, sem jo stisnil pod pazduho da jo odnesem domov. Me pa je v tem trenutku zagrabila panika, kaj če sem se predolgo valjal pa nisem več v Piranu, kaj če sem se odvaljal do Postojne? Vstal sem se in tekel, kaj tekel, dirjal kot da bi me hoteli kastrirati. Sej ni važno!
Pregledal sem papirje v steklenici, govoril z Dr. Tuno. Ni bil kaj za sodelovanje, rekel mi je da je to vse pokopal in se ga ne tiče več. Le na vprašanje zakaj so vse zakrili mi je odgovoril.
»Če bi to naše odkritje prišlo na plan bi nastal kaos. Vse kar vemo je zmota. Biblija bi postala pravljica, Darwinova knjiga bi postala pravljica, vse bi se obrnilo na glavo. Nič ni tako kot se zdi.« Takrat sem zadnjič govoril z njim. Sem slišal da se je potem pridružil cirkusu in je tam v svojih nastopih skakal s kolebnico čez vodene obroče. Sedaj pa je eden izmed zelo uglednih članov Sljubezenskega ministrstva.
Čas je za kaos, prvič objavljeni rezultati raziskave ki so jo opravili in potem skrili pred svetom. Berite na lastno odgovornost! Hišne ljubljenčke odstranite iz prostora. Zaklenite vrata če ste na stranišču (ne pozabite spustiti vodo). Ni primerno za mlajše od 18 let, prekomerno branje je zdravju škodljivo in za stranske učinke se obrnite na vašega vedeževalca.
Se nadaljuje...
Tuna je obupal in na kratko povzete rezultate in misli stlačil v steklenico, katero je vrgel v morje. »Iz morja si in v morje se povrni,« je dejal ob metu. Steklenica je verjetno preplula sedma morja, preživela neurja in piratske napade, da ne govorimo o morskih pošastih iz najbolj globokih kotičkov oceanov. Usoda je hotela da sem steklenico našel jaz.
Enkrat po končanem žuru sem se iz Portoroža odpravljal proti Piranu. Točno se vsega spominjam, kot bi bilo včeraj. Hodil sem mimo Bernardina, kjer je označena kolesarska pot z rdečimi črtami. Rahlo sem bil vinjen, zato sem sledil eni črti podobno kot Dorothy iz Kansasa.
Ok, naj bo. Pijan sem bil ko svinja! Glava naravnost dol, pogled v črto da sem sploh lahko hodil naravnost. Grem po vseh štirih sem si dejal, bo varno, hitreje in ceneje, pa še mimoidoči me ne bodo videli da sem nasekan do konca. Sliši se dosti bolj preprosto kot dejansko je. Dve roki, dve nogi in črta. To pomeni štiri okončine in ena črta. Po 15 minutnem premisleku sem spoznal da je najbolje če ne hodim po črti, ampak hodim tako da je črta med mojimi okončinami, na sredini. Prvih sedem, recimo temu korakov, sem premagal z hitrostjo dveh metrov na štiri minute. »Do juter bom doma!« Pol je pa pizdarija ratala, ko sem bil tako na vseh štirih in buljil z sklonjeno glavo v črto da mi ne pobegne. V glavo mi je udaril old friend Alko. Normalno, začel sem videti dvojno. Iz dveh rok so nastale štiri, iz dveh nog so tu sedaj štiri, pa tista črta je tudi dvojčico dobila. Kako naj človek potem ko ni mogel delovati z dvema okončinama in eno črto, deluje z osmimi okončinami in dvema črtama. Obupal sem nad tem načrtom in se raje valjal. Še ena genijalna ideja. Če je po vseh štirih hitreje, bolj varno, ceneje in te mimoidoči ne obsojajo zaradi opitosti, je valjanje vse to, plus zraven še izkoriščaš vrtenje Zemlje, kar pomeni dvakratni izkoristek hoje po štirih.
In potem sem jo zagledal, kako se mi je prikazala ko sem to najmanj pričakoval in jo najbolj potreboval. Ne, ni bila Devica Marija! Bla je flaša! Potem ko sem deset minut ugotavljal ali je za piti ali ne, sem jo stisnil pod pazduho da jo odnesem domov. Me pa je v tem trenutku zagrabila panika, kaj če sem se predolgo valjal pa nisem več v Piranu, kaj če sem se odvaljal do Postojne? Vstal sem se in tekel, kaj tekel, dirjal kot da bi me hoteli kastrirati. Sej ni važno!
Pregledal sem papirje v steklenici, govoril z Dr. Tuno. Ni bil kaj za sodelovanje, rekel mi je da je to vse pokopal in se ga ne tiče več. Le na vprašanje zakaj so vse zakrili mi je odgovoril.
»Če bi to naše odkritje prišlo na plan bi nastal kaos. Vse kar vemo je zmota. Biblija bi postala pravljica, Darwinova knjiga bi postala pravljica, vse bi se obrnilo na glavo. Nič ni tako kot se zdi.« Takrat sem zadnjič govoril z njim. Sem slišal da se je potem pridružil cirkusu in je tam v svojih nastopih skakal s kolebnico čez vodene obroče. Sedaj pa je eden izmed zelo uglednih članov Sljubezenskega ministrstva.
Čas je za kaos, prvič objavljeni rezultati raziskave ki so jo opravili in potem skrili pred svetom. Berite na lastno odgovornost! Hišne ljubljenčke odstranite iz prostora. Zaklenite vrata če ste na stranišču (ne pozabite spustiti vodo). Ni primerno za mlajše od 18 let, prekomerno branje je zdravju škodljivo in za stranske učinke se obrnite na vašega vedeževalca.
Se nadaljuje...