Jože je mirno, skoraj mrtvo ležal na mizi, ko je sobo polnil zvok "I like big butts and i can not lie," pri tem pa ga je po trebuho v ritmu glasbe ploskal dohtarjev asistent. Preko ust si je potegnil masko in v roke vzel...
Srečko je na sestanku cel vzhičen pričel govoriti. "Fantje rešil sem nas. Ker nimamo drugega kandidata bomo Jožeta vseeno ponucal za turnir. V golu bo Lojza zamenjal. Lojz bo pa obramba in je problem rešen. Mojca nam je pomagala, sej vete, ona medicinska sestra."
Mojca je bolniško posteljo peljala po mračnem dolgem hodniku. Iz žvečilke je delala balončke in jih pokala, da so odmevali po hodniku. Približevala se je dogovorjenemu mestu, majhni sobi na zadnjem koncu bolnišnice, kjer so bila dvojna vrata. Ena so vodila v mrtvašnico, druga pa ven na zadnje dvorišče, tam pa so bile postavljene smetišne kante in kontejnerji.
"Mojca bo dala temu butlu mal šnopca v infuzijo, da bo lepo zaspal in bo miren. Pol ga bo pelala čez bolnco, tam na izhod, kjer ga bo pobral Franci in ga prpelo sem. Tu v tej občinski stavbi pa ga bomo pa skril na dile do fuzbala."
Dohtar je se je iz mrtvašnice odpravil ven na cigareto. Tam pa ga je presenetilo truplo nekega reveža. "Pizda jim materna, pa kaj se vsi tolk bojijo enga jebenga mrliča v mrtvašnico prpelat," je sam sebi v nos zaklel. V usta je vstavil cigareto in eno ponudil Jožu. "Ne boš, a? Si nehal?" To se mu je zdelo zabavno, še bol zabavno je pa bilo prilepit en šamar breznogemu mrliču. "Jebemti si grd." Stresel se je in pomisli kako čuden smisel za humor ima Bog. Obrnil se je nazaj proti mrtvašnici in ze zadrl asistentu. "Imamo stranko, pa kr takoj na mizo z njim, ta je še topel."
Zvok odpirajočih vrat je Mojco pregnal ven v zatočišče med smetnjake, tam se je potuhnila pred dohtarjem. Kmalu pa se ji je pridružil od zunaj še Franci, ki bi naj odpeljal Joža v občinsko stavbo.
Čakala sta.
"In pol ko bo konc turnirja ga bomo lepo sam vrnal nazaj v bolnco. Tam ga ne bo noben pogrešo, če pa bo že kaj, nas bo pa Mojca krila. To je trotl ziher plan." Ko je odložil prazen kozarček je zazvonil telefon.
Medtem ko je asistent poklical dohtarja notri v mrtvašnico je Mojca vzela mobitel in hitro klicala Srečka.
"Mrtvašnica? Ja kaj pa tam dela? A ti je pobegno?" Srečko je steklenih oči gledal skozi okno in poslušal Mojčin paničen glas. "Jebemti baba, kaka obdukcija?"
Preko ust si je potegnil masko in v roke vzel svež skalpel. Mirno, rutinsko je zarezal v Jožev prsni koš in si veselo požvižgaval pesem, ki se je še vedno vrtela po radiu. Trije hitri rezi in prsni koš je bil odprt.
"Dohtar, dohtar! Hiter pridte sem, toti kurac je še živ ko sem ga zdej ofno!"
...se nadaljuje...
Srečko je na sestanku cel vzhičen pričel govoriti. "Fantje rešil sem nas. Ker nimamo drugega kandidata bomo Jožeta vseeno ponucal za turnir. V golu bo Lojza zamenjal. Lojz bo pa obramba in je problem rešen. Mojca nam je pomagala, sej vete, ona medicinska sestra."
Mojca je bolniško posteljo peljala po mračnem dolgem hodniku. Iz žvečilke je delala balončke in jih pokala, da so odmevali po hodniku. Približevala se je dogovorjenemu mestu, majhni sobi na zadnjem koncu bolnišnice, kjer so bila dvojna vrata. Ena so vodila v mrtvašnico, druga pa ven na zadnje dvorišče, tam pa so bile postavljene smetišne kante in kontejnerji.
"Mojca bo dala temu butlu mal šnopca v infuzijo, da bo lepo zaspal in bo miren. Pol ga bo pelala čez bolnco, tam na izhod, kjer ga bo pobral Franci in ga prpelo sem. Tu v tej občinski stavbi pa ga bomo pa skril na dile do fuzbala."
Dohtar je se je iz mrtvašnice odpravil ven na cigareto. Tam pa ga je presenetilo truplo nekega reveža. "Pizda jim materna, pa kaj se vsi tolk bojijo enga jebenga mrliča v mrtvašnico prpelat," je sam sebi v nos zaklel. V usta je vstavil cigareto in eno ponudil Jožu. "Ne boš, a? Si nehal?" To se mu je zdelo zabavno, še bol zabavno je pa bilo prilepit en šamar breznogemu mrliču. "Jebemti si grd." Stresel se je in pomisli kako čuden smisel za humor ima Bog. Obrnil se je nazaj proti mrtvašnici in ze zadrl asistentu. "Imamo stranko, pa kr takoj na mizo z njim, ta je še topel."
Zvok odpirajočih vrat je Mojco pregnal ven v zatočišče med smetnjake, tam se je potuhnila pred dohtarjem. Kmalu pa se ji je pridružil od zunaj še Franci, ki bi naj odpeljal Joža v občinsko stavbo.
Čakala sta.
"In pol ko bo konc turnirja ga bomo lepo sam vrnal nazaj v bolnco. Tam ga ne bo noben pogrešo, če pa bo že kaj, nas bo pa Mojca krila. To je trotl ziher plan." Ko je odložil prazen kozarček je zazvonil telefon.
Medtem ko je asistent poklical dohtarja notri v mrtvašnico je Mojca vzela mobitel in hitro klicala Srečka.
"Mrtvašnica? Ja kaj pa tam dela? A ti je pobegno?" Srečko je steklenih oči gledal skozi okno in poslušal Mojčin paničen glas. "Jebemti baba, kaka obdukcija?"
Preko ust si je potegnil masko in v roke vzel svež skalpel. Mirno, rutinsko je zarezal v Jožev prsni koš in si veselo požvižgaval pesem, ki se je še vedno vrtela po radiu. Trije hitri rezi in prsni koš je bil odprt.
"Dohtar, dohtar! Hiter pridte sem, toti kurac je še živ ko sem ga zdej ofno!"
...se nadaljuje...