Tedenska vaška seja je že potekala, ko je pridrvel v sobano Lojze. "Problem imamo!"
Je dejal cel zadihan in pograbil kupico špricera, ter jo izpraznil na dušek. "Problem Imamo! Joža! Pizdarija!"
"Počasi Lojz, vsedi se, umiri se in povej v čem je težava." Mu je dejal župan Srečko in mu odstopil svoj stol.
Moški so se spogledali, če kdo ve zakaj se sploh tukaj gre, a je bil na vseh obrazih isti neveden obraz.
"Ta naš fuzbal turnir konc mesca je pod vprašajem." Malo je polil po prtu ko si je natakal.
"Pizdo mater, ne polivat! Bom spet ženo poslušo. Že tako mama probleme, da me zdaj za vsako malenkost nahruli."
"Kaj pa se s kelnarcami pecaš." Se je čez okno zadrl Matevž. "Naš župan ma znamenje v obliki metuja na riti. Ha ha ha!" Kakor se je pojavil, tako je tudi izginil.
Rdečica je oblila županov obraz, vendar se ni zmedel. "Kaj je s fuzbalom? Zakaj bi bil turnir pod vprašajem?"
"Joža! Nimamo ekipe!"
"Pa človek božji, govori tako da te bo kdo kaj razumel!" Župan je stopil do vrat in se zadrl: "Štefka, prnes šnopc, imamo nujen primer!"
Lojze se je le zbral in začel z zgodbo, ki mu jo je povedala Jožetova sestra. "Cela družina Zalokar je šla včeraj nabirat borovnice. Joža z njimi, baje je prišel pozno v noči domov, ter je bil še zjutraj vedno pod gasom. In ko so v jutru obogatili kavo ga je nazaj vsekal. In pol je ta genijalac šel z motorko borovnice nabirat."
Srečko ga je prekinil, "zakaj ne bo turnirja mi še vedno ni jasno?"
"Kot sem rekel, šel je z motorko nabirat borovnice. In si je nogo odrezal! Jože nima cele noge, desno nogo si je mal nad gležnjem odrezal. Mi pa zdej nimamo ekipe za fuzbal!"
"Kurba!" Župan se je pričel sprehajati po sobi. "Pa sej mu bojo nazaj žašil pa bo drug tedn ko nov!"
"Ne gre to tak," je zmajeval z glavo Lojz. "Pes je nogo požro."
"Koji kurac? Pes? Misliš Lumpi?"
"Ja, Lumpi je nogo požro. S škornom vred!"
Ponovno se je pojavil Matevž. "Pes je kralj živali! On si lahko liže jajca kadar mu paše!"
"Mrš, kurba nora" Je popizdil Srečko. "Ti norec bolani, kaj delaš tu? Pojdi tja pred vrtec, oni majo cajt, pa si tam jajca liži ." Z roko je nakazal da mu bo vrgel kozarec. "Pa tisto ni znamenje, tatu je! Pizdo mater!"
"Takole bomo. Mormo najdit enega igralca za turnir! Zdej smo..." Pokazal je na belo tablo. "Alen Jazbec, Franci Vogrinec, Lojze Vrisk in jaz, Srečko Veselko!" S table pa je prečrtal Jože Zalokar. S prstom je pokazal na ime Slavko Žonta. "Ta ima dve levi nogi, obe krivi. Škili da za hrbet vidi in ima reflekse crkjenga konja. On bo ostal rezerva, njega ne bomo dal v prvo postavo." Vsedel se je za mizo in sklenil skupaj roke. "Enga novga mormo najdit, ni druge! Se dobimo čez tri dni, pa bomo imeli še en sestanek."
Čez tri dni so vsi potrti sedeli in strmeli v prazno. Nihče ni našel zamenjave za Jožeta.
"A ve mogoče kdo kako je Jože?" Je tišino prekinil Alen.
"Tam v bolnici leži pa nič ne dela, sam spi. Sploh ne vejo da ga imajo."
Ob tem stavku, ki ga je izustil Lojze, pa se je Župan prebudil. Utrnila se mu je ideja, "...sploh ne vejo da ga majo..." Vstal je, "sploh ne vejo da ga majo!" Stopil je do Lojza in ga poljubil na čelo. "Ti si genij, jebemti!" Glasno je plosknil. "Imam načrt, se dobimo juter!"
....se nadaljuje....
Je dejal cel zadihan in pograbil kupico špricera, ter jo izpraznil na dušek. "Problem Imamo! Joža! Pizdarija!"
"Počasi Lojz, vsedi se, umiri se in povej v čem je težava." Mu je dejal župan Srečko in mu odstopil svoj stol.
Moški so se spogledali, če kdo ve zakaj se sploh tukaj gre, a je bil na vseh obrazih isti neveden obraz.
"Ta naš fuzbal turnir konc mesca je pod vprašajem." Malo je polil po prtu ko si je natakal.
"Pizdo mater, ne polivat! Bom spet ženo poslušo. Že tako mama probleme, da me zdaj za vsako malenkost nahruli."
"Kaj pa se s kelnarcami pecaš." Se je čez okno zadrl Matevž. "Naš župan ma znamenje v obliki metuja na riti. Ha ha ha!" Kakor se je pojavil, tako je tudi izginil.
Rdečica je oblila županov obraz, vendar se ni zmedel. "Kaj je s fuzbalom? Zakaj bi bil turnir pod vprašajem?"
"Joža! Nimamo ekipe!"
"Pa človek božji, govori tako da te bo kdo kaj razumel!" Župan je stopil do vrat in se zadrl: "Štefka, prnes šnopc, imamo nujen primer!"
Lojze se je le zbral in začel z zgodbo, ki mu jo je povedala Jožetova sestra. "Cela družina Zalokar je šla včeraj nabirat borovnice. Joža z njimi, baje je prišel pozno v noči domov, ter je bil še zjutraj vedno pod gasom. In ko so v jutru obogatili kavo ga je nazaj vsekal. In pol je ta genijalac šel z motorko borovnice nabirat."
Srečko ga je prekinil, "zakaj ne bo turnirja mi še vedno ni jasno?"
"Kot sem rekel, šel je z motorko nabirat borovnice. In si je nogo odrezal! Jože nima cele noge, desno nogo si je mal nad gležnjem odrezal. Mi pa zdej nimamo ekipe za fuzbal!"
"Kurba!" Župan se je pričel sprehajati po sobi. "Pa sej mu bojo nazaj žašil pa bo drug tedn ko nov!"
"Ne gre to tak," je zmajeval z glavo Lojz. "Pes je nogo požro."
"Koji kurac? Pes? Misliš Lumpi?"
"Ja, Lumpi je nogo požro. S škornom vred!"
Ponovno se je pojavil Matevž. "Pes je kralj živali! On si lahko liže jajca kadar mu paše!"
"Mrš, kurba nora" Je popizdil Srečko. "Ti norec bolani, kaj delaš tu? Pojdi tja pred vrtec, oni majo cajt, pa si tam jajca liži ." Z roko je nakazal da mu bo vrgel kozarec. "Pa tisto ni znamenje, tatu je! Pizdo mater!"
"Takole bomo. Mormo najdit enega igralca za turnir! Zdej smo..." Pokazal je na belo tablo. "Alen Jazbec, Franci Vogrinec, Lojze Vrisk in jaz, Srečko Veselko!" S table pa je prečrtal Jože Zalokar. S prstom je pokazal na ime Slavko Žonta. "Ta ima dve levi nogi, obe krivi. Škili da za hrbet vidi in ima reflekse crkjenga konja. On bo ostal rezerva, njega ne bomo dal v prvo postavo." Vsedel se je za mizo in sklenil skupaj roke. "Enga novga mormo najdit, ni druge! Se dobimo čez tri dni, pa bomo imeli še en sestanek."
Čez tri dni so vsi potrti sedeli in strmeli v prazno. Nihče ni našel zamenjave za Jožeta.
"A ve mogoče kdo kako je Jože?" Je tišino prekinil Alen.
"Tam v bolnici leži pa nič ne dela, sam spi. Sploh ne vejo da ga imajo."
Ob tem stavku, ki ga je izustil Lojze, pa se je Župan prebudil. Utrnila se mu je ideja, "...sploh ne vejo da ga majo..." Vstal je, "sploh ne vejo da ga majo!" Stopil je do Lojza in ga poljubil na čelo. "Ti si genij, jebemti!" Glasno je plosknil. "Imam načrt, se dobimo juter!"
....se nadaljuje....