»Perzijci! Perzijci so na poti!« Je odmevalo po ulicah. »Perzijci!« Vsak otrok, berač, trgovec in ženska ki jim je prišlo slednje na ušesa so nosili novice naprej po mestu. Po prvotni paniki in mnogo nesoglasij kako ukrepati, je na govorni oder stopila celotnemu mestu poznana Leonida.
Stara, utrujena in izžeta prijateljica noči Leonida je dejala da se bo ona postavila proti Perzijcem, ona in njenih 300 učenk. Na hladno oblačno jutro so se podale na pot. Kot prva je hodila Leonida, oblečena v tuniko ki je razkrivala samo njen obraz in dlani. Zvesto pa so ji sledile mlade učenke. Cvet lepote se je podajal v boj proti gnusnim izmečkom. Brhka mlada telesa, če bi jih primerjali z letnimi časi bi bila pomlad, čas kjer se vse prebuja, raste in razvija v spektakularne krivine, barve, grmičke, votline in obline. Pogumna dekleta odeta v tri bele trake, okoli zapestij in čela so z visoko dvignjenimi glavami korakale nasproti, z močnim in trdim orožjem oboroženim Perzijcem.
V kraju Vroča Žemljica so se junaške device postavile v bojne položaje in čakale na divjaške nasprotnike. Ni dolgo trajalo ko so se začeli mokri boji. Perzijci so porivali z vseh strani, kjer se je punca rešila enega so bili že trije novi. Device so se držale skupaj in s skupnimi močni premagovale še stoječe vojščake. Marsikateri moški je že ob samem pogledu na verigo popolnih ženskih teles predčasno izstrelil puščice. Ko pa se jim je le uspel čisto približati, pa ni zbral več dovolj moči za dvig sablje in mu tako ni preostalo drugega kot da se osramočen odmakne s prizorišča. Takšna borba je potekala dva dni. Vsako luknjo so junakinje zaprle in se uspešno ubranile na položaju ki so ga zavzemale v soteski Vroča Žemljica.
To drugo noč pa je uboga, pozabljiva in dementna Leonida skrenila na huda pota. Nihče ne ve kako se je našla v taboru pred Perzijskim vladarjem Kserksom. Starost marsikatero neumnost zagode modrosti in tudi tu se je zgodilo ravno to. Leonida se je predstavila pod svojim umetniškim imenom Ephila in ponudila božanskemu vladarju svoje usluge: sto in en užitek z molžo, igranje piščali enooki kobri in obično fukanje. Vladar jo je zavrnil in jo ponudil svojim generalom. Generali so jo zavrnili in ponudili vojakom. Vojaki so jo zavrnili in jo ponudili sužnjem. Sužnji so jo zavrnili in ponudili konjem. Konji so jo zavrnili in jo ponudili psom. Našel se je star kuža in je sprejel njeno ponudbo, igranje piščali repu. »Kurc, grem pa domov.« Je jezno zabrusila proti Kserksu.
»A je varno da takšna lepotica sama po temi hodi okoli?« Z roko je nakazala proti Vroči Žemljici, »poznam bližnjico.« Zasvetile so se mu oči. »Dal vam bom spremstvo, nikoli se ne ve kaj preži v temi. Dal vam bom spremstvo celotne vojske!« Nasmejala se je in ga uščipnila v lice, »kako si pa ti prijazen.«
Tretji dan so se Perzijski vojaki preko skrite poti znašli za hrbtom devic. Bile so obkoljene. Spredaj so se neprestano otepale napadov, tako da sploh niso bile pozorne na dogajanje zadaj. Za njimi pa so se Perzijci postavili v bojno kolono in udarili po njih. Perzijci so porivali od zadaj, od spredaj, od spodaj in od zgoraj. Vseh 300 devic je padlo! 300 cvetov je bilo utrganih in bitke je bilo konec.
PS če delite to zgodbo s številom 300, pa pridete do zgodbe Sneguljčica in sedem palčkov.
Stara, utrujena in izžeta prijateljica noči Leonida je dejala da se bo ona postavila proti Perzijcem, ona in njenih 300 učenk. Na hladno oblačno jutro so se podale na pot. Kot prva je hodila Leonida, oblečena v tuniko ki je razkrivala samo njen obraz in dlani. Zvesto pa so ji sledile mlade učenke. Cvet lepote se je podajal v boj proti gnusnim izmečkom. Brhka mlada telesa, če bi jih primerjali z letnimi časi bi bila pomlad, čas kjer se vse prebuja, raste in razvija v spektakularne krivine, barve, grmičke, votline in obline. Pogumna dekleta odeta v tri bele trake, okoli zapestij in čela so z visoko dvignjenimi glavami korakale nasproti, z močnim in trdim orožjem oboroženim Perzijcem.
V kraju Vroča Žemljica so se junaške device postavile v bojne položaje in čakale na divjaške nasprotnike. Ni dolgo trajalo ko so se začeli mokri boji. Perzijci so porivali z vseh strani, kjer se je punca rešila enega so bili že trije novi. Device so se držale skupaj in s skupnimi močni premagovale še stoječe vojščake. Marsikateri moški je že ob samem pogledu na verigo popolnih ženskih teles predčasno izstrelil puščice. Ko pa se jim je le uspel čisto približati, pa ni zbral več dovolj moči za dvig sablje in mu tako ni preostalo drugega kot da se osramočen odmakne s prizorišča. Takšna borba je potekala dva dni. Vsako luknjo so junakinje zaprle in se uspešno ubranile na položaju ki so ga zavzemale v soteski Vroča Žemljica.
To drugo noč pa je uboga, pozabljiva in dementna Leonida skrenila na huda pota. Nihče ne ve kako se je našla v taboru pred Perzijskim vladarjem Kserksom. Starost marsikatero neumnost zagode modrosti in tudi tu se je zgodilo ravno to. Leonida se je predstavila pod svojim umetniškim imenom Ephila in ponudila božanskemu vladarju svoje usluge: sto in en užitek z molžo, igranje piščali enooki kobri in obično fukanje. Vladar jo je zavrnil in jo ponudil svojim generalom. Generali so jo zavrnili in ponudili vojakom. Vojaki so jo zavrnili in jo ponudili sužnjem. Sužnji so jo zavrnili in ponudili konjem. Konji so jo zavrnili in jo ponudili psom. Našel se je star kuža in je sprejel njeno ponudbo, igranje piščali repu. »Kurc, grem pa domov.« Je jezno zabrusila proti Kserksu.
»A je varno da takšna lepotica sama po temi hodi okoli?« Z roko je nakazala proti Vroči Žemljici, »poznam bližnjico.« Zasvetile so se mu oči. »Dal vam bom spremstvo, nikoli se ne ve kaj preži v temi. Dal vam bom spremstvo celotne vojske!« Nasmejala se je in ga uščipnila v lice, »kako si pa ti prijazen.«
Tretji dan so se Perzijski vojaki preko skrite poti znašli za hrbtom devic. Bile so obkoljene. Spredaj so se neprestano otepale napadov, tako da sploh niso bile pozorne na dogajanje zadaj. Za njimi pa so se Perzijci postavili v bojno kolono in udarili po njih. Perzijci so porivali od zadaj, od spredaj, od spodaj in od zgoraj. Vseh 300 devic je padlo! 300 cvetov je bilo utrganih in bitke je bilo konec.
PS če delite to zgodbo s številom 300, pa pridete do zgodbe Sneguljčica in sedem palčkov.