Te pa so iz srednje šole, modrosti učiteljev/ic. Iz tistega daljnega časa, ko misliš da veš vse in si taprav jebač grada, a si samo en paglavec ki glumi piranjo!
»Debelo ali suho, katero bi izbrali? Ja normalo, eno tako Claudio Schiffer, se nihče ne bi pritoževal. Ampak ne, od situacije je odvisno!«
V srednji šoli se nisem kaj dosti naučil. In en profesor pri katerem sem bolj malo odnesel je dostikrat razlagal kakšne življenjske. Ta je bila ena. »Če si v puščavi, moraš izbrati debelo. Zakaj? V puščavi ni nič, pred tabo pa sta suhica in debeluška. Kaj bo tista suhica, nje ni nič skupaj, pol pa še ti prideš k njej živet pa bosta stradala. Če pa vidiš debeluško v puščavi, kjer ni nič, pa veš da tudi tebi potem ne bo šlo slabo.«
»Čink čaj, če češ činke čunke čohat.«
Najprej prevod: Malo počakaj, če želiš božati majhne pujske.
Kaj je to, zakaj, kdo, kje...ne vem, dopade se mi.
Poskusi to izgovorit čim hitreje, potem z japonskim naglasom, potem to zapoj (bela snežinka ki pada, vse so me ljubice včeraj zapustile). Milijon možnosti in zabavnih ur.
»Test bomo pisali 3. in ga ponavljali 10.«
Že takrat je učiteljica matematike vedela kakšni nesposobni kurci smo bili/bomo (kateri človek zdrave pameti bi pa šel za štromarja). Vse teste, kontrolne naloge smo ponavljali. Ponavadi je bilo od pet do devet pozitivnih ocen, ostalo pa šusi. Še zdaj mi gre ta ženska na...
»Boš dobo dvojko, ko boš domače klobase prneso.«
Domača kapljica in klobase so se znašle na mizah srednješolske učilnice. Boljše se je jedlo, boljše se je pilo. Boljše se je pilo, boljše se je učilo!
»Če bi vi radi sam lepe fukal, bote bol mal fukal.«
Ja, kurc. Pa še kako prav je imel.
Na trajektu proti Grčiji. Veter v laseh. Pijača v roki. Mi smo vlivali vase pir, on pa svoje izkušnje in nasvete.
»Debelo ali suho, katero bi izbrali? Ja normalo, eno tako Claudio Schiffer, se nihče ne bi pritoževal. Ampak ne, od situacije je odvisno!«
V srednji šoli se nisem kaj dosti naučil. In en profesor pri katerem sem bolj malo odnesel je dostikrat razlagal kakšne življenjske. Ta je bila ena. »Če si v puščavi, moraš izbrati debelo. Zakaj? V puščavi ni nič, pred tabo pa sta suhica in debeluška. Kaj bo tista suhica, nje ni nič skupaj, pol pa še ti prideš k njej živet pa bosta stradala. Če pa vidiš debeluško v puščavi, kjer ni nič, pa veš da tudi tebi potem ne bo šlo slabo.«
»Čink čaj, če češ činke čunke čohat.«
Najprej prevod: Malo počakaj, če želiš božati majhne pujske.
Kaj je to, zakaj, kdo, kje...ne vem, dopade se mi.
Poskusi to izgovorit čim hitreje, potem z japonskim naglasom, potem to zapoj (bela snežinka ki pada, vse so me ljubice včeraj zapustile). Milijon možnosti in zabavnih ur.
»Test bomo pisali 3. in ga ponavljali 10.«
Že takrat je učiteljica matematike vedela kakšni nesposobni kurci smo bili/bomo (kateri človek zdrave pameti bi pa šel za štromarja). Vse teste, kontrolne naloge smo ponavljali. Ponavadi je bilo od pet do devet pozitivnih ocen, ostalo pa šusi. Še zdaj mi gre ta ženska na...
»Boš dobo dvojko, ko boš domače klobase prneso.«
Domača kapljica in klobase so se znašle na mizah srednješolske učilnice. Boljše se je jedlo, boljše se je pilo. Boljše se je pilo, boljše se je učilo!
»Če bi vi radi sam lepe fukal, bote bol mal fukal.«
Ja, kurc. Pa še kako prav je imel.
Na trajektu proti Grčiji. Veter v laseh. Pijača v roki. Mi smo vlivali vase pir, on pa svoje izkušnje in nasvete.